5. DOBREPOLJSKI TEK PRESEGEL PRIČAKOVANJA
- 14.10.2015
Če kje, potem v naših krajih večina ljudi ve, kako dober občutek je, ko posadiš neko rastlino, jo primerno neguješ, ona pa lepo raste in daje svoj sad. Potem ni težko vlagati svoje energije v njen razvoj, ker je vsa povrnjena, ponavadi celo z obrestmi.
Tej rastlini je podobna zgodba Dobrepoljskega teka, katerega smo pred petimi leti »posadili na njivo, kjer je že raslo Dobrepoljsko vandranje«. Naša rastlina raste in odlično rodi.
Ob letošnji petletnici smo uvedli številne novosti, s katerimi smo tek še obogatili. V tek smo vključili še predšolske otroke in njihove starše. Kljub slabi vremenski napovedi, ki tokrat ni pregovorno zatajila, se jih je zbralo kar lepo število, a verjamemo, da bi sončni žarki na Videm zvabili še kakega malega nadobudneža. Predšolskega teka ne more biti brez maskote. Letos je bila v naši družbi Vihra, maskota našega partnerja, Športne unije Slovenije. Bila je navihana, družabna in vesela, vsekakor jo bomo v našo sredino povabili tudi naslednje leto.
Vsi tekači smo si bili enotni, da je start pod napihljivim startno-ciljnim lokom še lepši kot sicer. Tudi ta novost je letošnjemu teku dodala lepši izgled. Enako pa tudi nove štartne številke, ki so jih imeli na prsih pripete tekači na najdaljši, 10-kilometrski razdalji.
Vse »šminkerske« novosti pa so dobile smisel šele, ko smo pol ure pred začetkom teka gledali množico tekačev, čakajoč na prijavo. Proti koncu časa za prijave gneče kar ni hotelo biti konca, zato smo celo zamaknili start tekov za 10 minut. Okrog enajstih so trg preplavili tekači, ki jih je ob zvokih glasbe v ogrevalno gibanje spravila Janja Babič. Nepozaben je bil pogled na množico živahnih rok in nog, predvsem pa nasmehov na obrazih.
In potem so se v petnajstih minutah zvrstili trije starti. Najprej je šlo na progo 68 odraslih rekreativcev, ki so preko Podgorice, Bruhanje vasi, Kompolj, Podgore in Podpeči opravili z desetkilometrsko progo. Dobrih 36 minut smo morali počakati, da smo izza Ciril-Metodove kapelice zagledali znan tekaški obraz. Tako kot lani je prvi ciljno črto prečkal domačin Jože Šuštar. Za njim sta se zvrstila Gorazd Milavec in Tomaž Perko, kako minuto kasneje pa še vsi ostali tekači in tekačice. Med slednjimi je bila tako kot lani najhitrejša Petra Grandovec.
Na startu osnovnošolskega in družinskega teka pa je bilo kar dobrih 100 tekačev. Večina njih je bilo osnovnošolcev iz domače in sosednje osnovne šole. Nekaj pa je bilo tudi družin, ki so se odločile skupaj preteči 1700 metrsko progo. Posebej lepo je bilo videti skupino sošolcev in sošolk, ki so v cilj pritekli držeč se za roke. Dokazali so, da je tek lahko tudi način prijateljskega druženja. Tudi okrog učiteljice Alenke Leskovar je bila večja skupina nasmejanih učencev in učenk.
Tekmovanje ni na prvem mestu, a vseeno smo posebej nagradili najhitrejše na progi. Vid Marolt je v cilj pritekel kot prvi, kmalu za njim pa tudi Jan Šmajd in Nejc Strnad. Med dekleti je s krogom najhitreje opravila Neža Grm, pred Julijo Adamič in Rebeko Jamnik. Kljub rahlemu dežju smo po teku opravili še vse podelitve priznanj in žreb praktičnih nagrad.
Letošnji dobrepoljski tek je bil vključen v projekt Slovenija v gibanju (Športna unija Slovenije) in akcijo Predani korakom (dobrodelni projekt Zavarovalnice Tilia, Ljubljanskega maratona in rehabilitacijskega centra URI Soča).
Zahvala pa gre vsem partnerjem v sklopu Dobrepoljskega vandranja, vsem prostovoljnim delavcem ŠD Dobrepolje in donatorjem praktičnih nagrad. Našo obrano rastlino smo spet pognojili, med letom jo bomo negovali z novimi idejami in energijo, čez eno leto pa se je bomo spet razveselili. Želimo, da zraste še višje in da bo njen sad še večji.
Zapisal: Bojan Novak, ŠD Dobrepolje
